Konferenca Mreža znanja je letos potekala v sredo, 25. novembra in v četrtek, 26. novembra 2020.
Na prvi dan konference so udeležence nagovorili mag. Marko Bonač, direktor Arnesa, dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje znanost in šport in dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Dr. Kustec je v nagovoru povedala, da z veseljem ugotavlja, da kljub začetnim zapletom v največji meri prevladuje izjemna strokovnost, profesionalnost in delovna zavzetost vseh, ki omogočamo nemoteno delovanje učnih in raziskovalnih procesov: »Dovolite mi, da na tem mestu še posebej izpostavim Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije, Arnes.«
»Od delovanja Arnesove infrastrukture ni odvisno le delovanje šol in raziskovalnih inštitutov, temveč delovanje celotne javne uprave v naši državi,« je dodala dr. Kustec in nadaljevala, da za naslednje leto načrtujejo dodatna vlaganja v podatkovne povezave, v podatkovna skladišča ter v znanje za upravljanje z raziskovalnimi podatki: »Vlaganje v znanje in razvoj sodobnih tehnologij je temelj ohranjanja konkurenčnosti in obvladovanja tveganj v sodobni družbi.«
Prvi dan Mreže znanja se je sicer začel s sklopom, ki je bil namenjen odprti znanosti in superračunalništvu. Med priznanimi znanstveniki in strokovnjaki sta predstavitev pripravili tudi dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici, ki je govorila o astronomskih podatkih v dobi velikih pregledov neba in dr. Marinka Žitnik z Univerze Harvard.
Dr. Žitnik je izpostavila pomembnost interdisciplinarnosti za nove preboje v znanosti in tehnologiji. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na uporabo strojnega učenja v znanosti in medicini, v zadnjih mesecih pa aktivno sodeluje pri iskanju zdravila za bolnike s COVID-19, tudi s testiranji v opičjih in človeških celicah.
Popoldanski del je dr. Damijan Štefanc s Filozofske fakultete začel s predavanjem, v katerem je razkril, kako naj se učitelji in profesorji soočijo z izzivi vključevanja in motivacije učencev in dijakov pri izobraževanju na daljavo. Prestavil je strategije in ukrepe, s katerimi lahko spodbujajo in ohranjajo učno aktivnost.
Dr. Marija Anderluh, dr. med, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z UKC Ljubljana se je v predstavitvi osredotočila na učinke socialne izolacije v obdobju adolescence, ko se razvijajo miselni procesi, ki podpirajo uspešno socializacijo. Poleg negativnih vplivov je izpostavila tudi zanimiv pozitivni izziv, prilagoditev urnika naravnemu ritmu mladostnikov.
Posebni gost konference je bil tudi izumitelj brezžičnega omrežja eduroam in član dvorane slavnih interneta, Klaas Wierenga iz GÉANT-a, sledila pa so predavanja o umetni inteligenci, dezinformacijam in propagandi, ki so od nekdaj del informacijskega ekosistema, odgovornosti spletnih ponudnikov za nezakonite vsebine in o kompleksnosti biotehnološkega okolja v povezavi z umetnostjo.
Na drugi dan konference smo se poglobili v projekte, ki skrbijo za digitalizacijo izobraževanja. Alenka Starc z Arnesa je pripravila pregled Programa SIO-2020, ki se je v letošnjem letu izjemno uspešno zaključil z dobavo opreme IKT, izgradnjo brezžičnih omrežij na vzgojno-izobraževalnih zavodih in razvojem novih e-storitev in e-vsebin. Andrijana Prskalo Maček iz CARNET-a je poročala o sorodnem hrvaškem projektu e-Škole, Janko Harej iz Šolskega centra Nova Gorica pa je podal kritični pregled digitalizacije izobraževanja v Sloveniji v preteklosti in (ne)uspešnost projektov.
»Arnes in uporabnike že 25 let družijo ambicije uvajanja IKT v izobraževanje,« je povedal Tomi Dolenc z Arnesa, ki je predstavil, kako so v letošnjem marcu te doživele brutalen pospešek in kako se na spremembe prilagajajo Arnes, šole, učitelji, starši in otroci.
Novicam iz sveta informacijske varnosti so nato sledile druge predstavitve, med katerimi je bilo veliko odličnih primerov dobrih praks rabe IKT v izobraževanju.
Posnetki s konference in predstavitve so vam na voljo na spletni strani konference in na portalu Arnes Video.
01 479 88 00
(delavniki, 8:00–16:00)
